Dole pri Litiji

Marija Vnebovzeta, prosi za nas!

Podružnice

Župnija Dole pri Litiji ima štiri podružnice.

Sv. Katarina Aleksandrijska,
mučenka – Borje (Dobovica)

Cerkev je iz prve polovice 18. stoletja. Najverjetneje so sedanjo cerkev dozidali h kapeli sv. Roka, ki je bila postavljena leta 1669. Glavni krilni oltar sv. Katarine, mučenke, je iz leta 1738. Redno bogoslužje je na eno izmed postnih nedelj, ko je križev pot in sv. maša; žegnanje je na 4. velikonočno nedeljo (sv. Katarina sicer goduje 25. novembra – žegnanje zaradi zimskega časa prestavljeno); prošnja procesija in sveta maša v »križevem tednu« (prošnji dnevi) in ob godu sv. Roka (16. avgust).

Sv. Janez in Pavel, mučenca – Gorenje Jelenje

 

Omenjena v 16. stoletju. Zidana v preprostem baročnem slogu. V glavnem oltarju je slika mučencev Janeza in Pavla, ki je Gotzlovo delo. V cerkvi je bilo veliko svetnikov na stranskih oltarjih ukradenih. Bogoslužje v cerkvi je: na eno postno nedeljo – križev pot in sv. maša; prošnja procesija iz Sp. Jelenij do cerkve; ob godu zavetnikov Janeza in Pavla, mučencev – na nedeljo (godujeta 26. junija).

 

 

 

Sv. Lovrenc, diakon in mučenec – Prelesje

Cerkev je bila večkrat prezidana, sedanja iz prve polovice 18. stoletja. Glavni oltar je iz leta 1893 in delo Ivana Johanta iz Sv. Trojice pri Mokronogu. Stranska oltarja pa sta iz leta 1894 – isti avtor. Redno bogoslužje: na postno nedeljo – križev pot in maša; v prošnjem tednu; ob godu sv. Lovrenca (goduje 10. avgusta); ob pogrebih – ob cerkvici je pokopališče; občasno ob sobotah.

 

 


Sv. Mihael, nadangel –
Velika Goba

Omenjena v 16. stoletju. Cerkev je baročna. Vse štiri oltarje je 1890 prenovil Ivan Šubic. V glavnem oltarju je kip nadangela Mihaela s tehtnico in mečem v roki. V stranskem oltarju je kip, ki nosi na knjigi letnico 1763. Včasih so bile v cerkvi tudi orgle, ki pa so bile med 2. svetovno vojno uničene. Bogoslužje v cerkvi je: na postno nedeljo – križev pot in maša; na god sv. Marka – prošnja procesija; na nedeljo ob godu sv. Ane; žegnanje ob godu sv. Mihaela (goduje 29. septembra); ob pogrebih – okrog cerkvice je pokopališče; občasno ob sobotah.

 

ZNAMENJA – KAPELICE IN KRIŽI

Različni so razlogi, zakaj so naši predniki postavljali kapelice in križe. Po nekaterih podatkih naj bi bilo teh svetih znamenj na področju župnije preko 60. Za nekatere vemo nekaj zgodovine, zakaj, kdo, kje, … Največkrat se kot vzrok ponovijo: v zahvalo, ker se je nekdo vrnil iz vojne, begunstva, ujetništva; zapora; v priprošnjo za zdravje pri živini; v spomin na požar; v spomin umrlim (na tistem kraju ali ker je umrl v tujini); … Vsako znamenje pa kaže predvsem nekaj – vero ljudi, ki so znamenje postavili bodisi kot znak zahvale ali prošnje Bogu. Zato je prav, da danes znamenja ohranjamo, vzdržujemo in tudi krasimo. Na ta način ohranjamo dediščino naših prednikov, hkrati pa krepimo tudi svojo vero.